Je prekerna pozicija slovenščine iz sfere plavzibilnosti že tranzitirala v sfero certitudnosti?

.

Nekakšno pasje naključje mi je zadnjega od minulih pasje vročih dni (na repu?) prineslo pod nos novo besedo v slovenskem jeziku. Ne morem mimo nje, ne da bi si malo pobrskal po njenem rodovniku in si ob tem privoščil za naprstnik zajedljivosti. Tudi tiste, ki se mi nabira odkar sem se spotaknil ob prekernost (ali prekarnost), ki je pred nekaj leti butnila v naš jezik. Ja, izbrane šentflorjanske leščerbe učenosti, ki so vneto pograbile novo tujko, da bi jo vzvišeno trosile ljudstvu, se niso mogle prej niti poenotiti oziroma podrediti pravilom transkripcije.

plavzibilnost

Novinko mi je postregel javni zavod posebnega pomena skoraj čisto na koncu zanimivega pogovora s profesorjem Mojmirom Mrakom o Grčiji, ki ga, tako mimogrede, priporočam v branje. Plavzibilnost je v njem takole postrežena in garnirana:

Torej v sferi plavzibilnosti ostaja tudi možnost, ki jo je predlagal nemški finančni minister. Kvazi razširjena marka ali evroobmočje, kjer bo Nemčija in še nekaj drugih jedrnih držav.

Sfera plavzibilnosti?! Res sem en bimbo, ker ne vem, kaj je plavzibilnost; tisto s sfero bi še nekako šlo. Ob tako razgaljeni nevednosti sem se zatekel k preverjenim orodjem, ki so na knjižni polici. Jasno, da sem najprej pomislil na slovar tujk. Ta impozantno debela knjiga, ki jo je Cankarjeva založba izdala ne prav davnega leta 2002 (“več kot 45.000 gesel, več kot 40.000 podgesel, iz več kot 40 jezikov, z več kot 80 področij”), mi je ponudila le naslednji približek:

plavzibel neskl. [fr. plausible] verjeten, sprejemljiv; prepričljiv; verjetno; prepričljivo.

Razlaga se mi je zdela verjetna in sprejemljiva, a ne popolnoma prepričljiva. Zato sem pogledal še v veliki Gradov francosko-slovenski slovar (DZS, 1984), kjer sem našel že dve sorodni besedi:

plausibilité f verjetnost

plausible a verjeten, sprejemljiv; excuses fpl ~s sprejemljivo opravičilo; hypothèse f ~ verjetna hipoteza.

Vendar se mi je zdelo, da sem podobne besede zasledil tudi v nemščini in angleščini. Zato sem segel še po Tomšičevem nemško-slovenskem slovarju (DZS, 1970), v katerem sem našel res pravo besedo.

plausibel verjeten; j-m etwas ~ machen prepričati koga o čem

Na koncu sem se v navalu nekakšne trmoglave temeljitosti lotil še listanja po velikem angleško-slovenskem slovarju (Grad, Škerlj, Vitorovič, DZS, 1978), ki mi je ponudil tole:

plausibility n verjetnost, verodostojnost; sladkobesednost

plausible adj (plausibly adv) verjeten, verodostojen; sladkobeseden.

Vse skupaj me je navedlo na pomisel, da so jeziki treh velikih evropskih sil, ki so skozi stoletja med seboj donosno trgovale in se krvavo bojevale, morali to plavzibilnost nekje družno ali vsak zase upleniti, najbrž ne da bi zanjo kdajkoli plačali avtorske pravice. Priznani Larrousse me je odkrito usmeril proti mrtvi latinščini:

plausible adjectif (latin plausibilis, de plaudere, applaudir) Qui semble pouvoir être admis, accepté, tenu pour vrai : Excuse plausible.

Za vsak primer sem zadevo preveril še v anglo-saksonski sferi, kjer izjave, da žabarjem ni za zaupati, niso bile prav redke in tudi ne deležne občega zgražanja. To lahko pomeni, da je v njih zrnce resnice ali pa ost šovinizma. No, v tem primeru se je francoska razlaga izkazala za enako plavzibilno kot angleška (latin-dictionary.net)

plausibilis, plausibilis, plausibile adjective Definitions: worthy of applause

in nemška (Pons)

plausibilis <e> (plaudo) Beifall verdienend, beifallswürdig,

Bradačev latinsko-slovenski slovar (DZS, 1980) pa ponuja malo širše tolmačenje:

plausibilis e vreden pohvale; sprejemljiv.

Po akumulaciji vse te mednarodne jezikovne učenosti, sem še enkrat prebral povedi, ki sta me pognali na to ekskurzijo skozi slovarje.

Torej v sferi plavzibilnosti ostaja tudi možnost, ki jo je predlagal nemški finančni minister. Kvazi razširjena marka ali evroobmočje, kjer bo Nemčija in še nekaj drugih jedrnih držav.

Menite, da mi je bilo v drugo kaj lažje? Ne! Kako naj vem ali je avtor to svojo sfero plavzibilnosti razume kot sfero verjetnega, sfero sprejemljivega, sfero prepričljivega, sfero verodostojnega ali celo sfero sladkobesednega? Nikjer ni omenil, iz sfere katerega jezika si je izbral svojo plavzibilnost. Ker pa se mi zdi, da bi se za Slovenca, ki dela ob dva tisoč let starih ostalinah Emone, čisto spodobilo, da jo upleni neposredno iz latinščine, bi njegovo poved razumel nekako takole:

Torej v sferi vredni aplavza ostaja tudi možnost … evroobmočja, kjer bo v katerem bodo Nemčija in še nekaj drugih jedrnih držav.

In vendar se mi to ne zdi prav verjetno. Zdi pa se mi, da z izbiro besed lahko dosežeš jasno in skoraj nedvoumno razumljivost tistega, kar hočeš povedati. Lahko besede izbiraš in nizaš tudi tako, da bralstvu ne more biti povsem jasno, kaj si hotel povedati. Tako zavitost nekateri prezrejo, drugi pa opazijo in nad njim celo zavihajo nos. Tretji, najbolj pasji, na takšno tujsko okrasje usekamo kot razdražena kača strupenjača in ga ocenimo kot intelektualistično afnarijo, kot nesmiselno prenašanje akademske tujske terminologije v množična občila. Oziroma kot pomanjkljiv prevod ali povzetek tujega besedila, ki potem izgleda nekako takole:

Tudi novinarji so soodgovorni za to. Bolj kot informacije in pojasnila jih zanima  “konstrukcija plavzibilnosti”, kakor ugotavlja izvedenc za medije Hans-Jürgen Krug. Lahko se vprašamo, kaj je narobe s plavzibilno, torej prepričljivo predstavitvijo dejstev. Toda če nasproti plavzibilnosti postavimo besedi resnica in resničnost, postane plavzibilnost predvsem simulacija realnosti. Kot del medijske predstavitve, ki temelji na ocenah in špekulacijah, prognozi in inscenaciji, zgoščevanju in zaostrovanju, razlaga Mohr. Za starosto reporterjev na javni televiziji ARD Dagoberta Lindlaua je to “narejena plavzabilnost”, prepričljiva, verodostojna pripoved, ki je le pogojno realna. Veliko fikcije, malo dejstev.

Vredno aplavza? Želite bis? Po želji vam korpus Gigafida ta hip lahko postreže še trinajst plavzibilnosti (tukaj).

.

Po vsem skupaj me najbolj muči vprašanje, ali iz nekega jezika iztrgana beseda po presaditvi zaživi čisto drugačno življenje, z novimi pomeni in prepuščena nepredvidljivim zasukom. Se mi lahko zgodi, da bom nekega dne bral o gledališki predstavi ali koncertu, ki bosta kritiško ovrednotena kot plavzibilna – vredna aplavza?

Advertisements

8 Responses to Je prekerna pozicija slovenščine iz sfere plavzibilnosti že tranzitirala v sfero certitudnosti?

  1. alcessa pravi:

    Svoj čas smo se na seminarju jezikoslovja ukvarjali s spremembami jezika, ki predstavljajo dejanski razvoj jezika v nekaj drugega, kar odstopa od preteklega stanja. Seminarsko sem pisala o jidišu in se pri tem naučila, da nek narod sicer res lahko prevzema tuje besede, ki lahko sobivajo z domačimi, nekatere celo izpodrinejo (če niso pretuje, preprost človek se plavzibilnosti najbrž ne bo lotil), vendar jezik dejansko postane drugačen, ko se spremeni njegova struktura. Slovnica.

    *Nisem našel denar.*
    *Mogla bi plačati račun.*
    *Cremissimo sladoled je najboljši.*
    *Pozabil sem moje potrdilo.*
    *Nastavek mora zaskočiti.*
    *Priviti pokrov. Trdno zategniti vijak, pri tem upoštevati navor.*

    Ko ugotavljam, da si Francozi po vseh teh letih angleščine še vedno niso prefini za postavljanje pridevnikov na desno od samostalnika, pa niso tako ogroženi kot 2kk Slovencev, mi pa komaj čakamo, da samostalniške pridevnike damo na levo od samostalniških odnosnic (Bazilika bistro), kakor to delajo v bogati tujini, in tam pač vedo, kako se *stvar streže* … si oddahnem, da imam tudi nemško državljanstvo. (konec ironije)

    • Bimbo pravi:

      Jidiš? Spomnila si me na skoraj 50-letno skromno brošuro The Joys of Yiddish Lea Rostena. Takoj sem jo šel poiskat v omaro in jo še našel.
      Lušten leksikon besed z dodanimi šalami in anekdotami, ki pride prav zlasti ob branju ameriških besedil. Ali pa kar tako, kadar si zaželiš nekaj svežih starih logizmov.
      Na primer: alrightnik je (materialno) uspešen človek, ki pa je nastopaški in neotesan, oziroma nouveau riche with trimmings. 🙂

      Niti Francozi niso več, kar so nekoč bili, vendar svojega jezika res še ne detruirajo tako masovno in ignorantsko kot nove elite in nova raja našega plemena. Sinoči sem skoraj bruhnil v jok, ko sem veteranko javne televizije in zdaj njeno direktorico, poleg tega pa še doktorico in učiteljico mladih kadrov, slišal v kamero reči, da morajo gojiti “verodostojno in kredibilno” novinarstvo! Najraje bi jo zaprosil za strokovno razlago razlik med tema besedama. Potem sem se spomnil na lepega moža, ki je fotelj predsednika države zadel v igralnici s tem, da je vse žetone stavil na priskuten populizem. On je namreč pred leti resno in modro izjavil, da ne rabimo letala za čezoceanske lete, saj bi nam zadostovalo interkontinentalno. 🙄

  2. alcessa pravi:

    Ja, jidiš je super in krasen 🙂
    Kljub temu, da (Zaradi tega, ker?) nima domovine in ima več različic, so te relativno slovnično stabilne – ne dajo se oni kar tako, brez razloga in nekavzalno 🙂 Besedišče pa so korajžno polepšali celemu za te stvari odprtemu in perceptivnemu svetu – ker ne prevzemajo kar neki, brezglavo, temveč vzpostavljajo pomene besed po svoje. Vendar je slovnična struktura dejansko bolj pomembna, od tod tudi moje občudovanje za francoščino, ki vztraja pri svojem zaporedju besed, pa če na drugi strani kanala še tako nizajo na levo.
    Mi pa smo na tem, da … naredimo to slovnico po novem angleško, da malce alieaniram in potujčim slaven izrek neslavnega brkatega moža, ki besede interkontinentalno najbrž tudi ne bi bil dovolil.

  3. Bimbo pravi:

    Čakaj, čakaj malo, Alcessa. Mar mi hočeš povedati, da bi bilo lepo po slovensko treba pisati Market maxi in Bang big? 👿

    Ja, čar jidiša je, ker je v tej svoji čezjezičnosti na nek način pristen, iskriv in duhovit. Kot so pristne v Sloveniji zataknjene tuje besede, ki so se davno k nam priklatile iz nemščine, manj davno iz hrvaščine in srbščine.

    Tako bom rekel: od dunajskega cesarstva smo dobili železnico čez Slovenijo in ogrodje šolstva, od SFRJ nekaj desetletij občutka večvrednosti in ustavno pravico do samoodločbe. Kaj pa imamo od pačenja slovenščine z anglizmi in anglizacijo pa ne vem. To nam delajo ene jebivetrske poturice, ti rečem. 🙂

  4. alcessa pravi:

    Bimbo, maxi in big nista samostalnika … Prav bi bilo … stran Facebook, blog WordPress, namaz Kekec … -> https://alcessa.wordpress.com/2013/01/09/satira-ne-da-mira-sori/

    Torej: pridevnik + samostalnik (maxi market), ampak samostalnik (osnova) + samostalnik (v vlogi pridevnika): namaz Kekec.

    In problem ni toliko v tem, da se jezik spreminja, problem je v tem, da po običajnih pravilih spreminjanja jezika jaz v svojem relativno mladem življenju toliko slovničnih sprememb (na slabše) ne bi smela doživeti.

    • Bimbo pravi:

      Prav imaš, oprosti, moj odgovor je bil brez razmisleka, tvoja satira pa umestna in dobra.

      V bistvu sem se hotel obregniti ob snobizem, ki smo ga gojili že v obdobju velike nacionalne samozavesti (ali prepotentnosti), ko smo se imeli za “jugoslovansko Švico”, potem pa nadaljevali v demokratični samostojni slovenski državi.

      Spomnim se, kako so trgovsko podjetje Prehrana samoupravno preimenovali v Emona, ta pa je potem zgradila Maximarket, ki je bil po arhitekturi, velikosti in ponudbi presežek Emoninega Supermarketa. Slednjega so že davno zaprli in po dolgem razmisleku tja nastanili osrednjo mestno knjižnico Otona Župančiča.

      Maximarket je že nekaj časa Mercatorjev in sumim, da zadnja leta ne more biti prav donosen. Zato morda obstaja upanje, da se ga hrvaški lastnik Mercatorja zaradi kreditnih bremen odloči prodati. Poslopje Maximarketa bi tako dobilo edinstveno evolucijsko priložnost, da se kultivira in preobrazi v NUK 2. S tem bi Slovenija ne le rešila desetletja trajajoč problem, ampak tudi manifestirala transformacijo iz potrošniške družbe v družbo znanja. 😉

      • alcessa pravi:

        Ja no, če ti pa kar tako vpadem s slovnično silovitostjo, medtem ko ti pišeš o besedah … 😳

        Pri nas smo imeli veletrgovino, ki se ji je reklo Šoping. Jep. Šoping je imel tudi bar, ki se mu je reklo … Snek bar. Mogoče je res pisalo “Snack” ali čisto nič, vem samo, da sem odraščala v veri, da gre za lepe slovenske besede. No, imeli pa smo tudi Blagovnico …

        NUK v Maximarketu bi bil super … čeprav je ravno Maximarket pustil pomemben pečat v mojem študentskem lajfu (polnozrnat kruh, kolač za cel teden … in gledanje cunjic, ob zelo redkem nakupu)

  5. Bimbo pravi:

    Alcessa, v počastitev tvojega in drugih študentskih lajfov bi morali v podhodu MaxiNUKa ohraniti gostinske lokale in prodajalne hrane. Levo in desno hrana za dušo (MaxiNUK in CD), v sredini pod zemljo pa hrana za telo. 🙂

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s

%d bloggers like this: