O dekadentnosti državne agencije, javnega zavoda in priveska državnega telekoma

julij 30, 2015

.
Pred dvema dnevoma je v televizijski oddaji Odkrito o RTV Slovenija direktorica TV Slovenija dr. Ljerka Bizilj jedrnato pojasnila vlogo javne televizije in raven, ki naj bi jo ta dosegala (tukaj, okrog 26. minute).

Nacionalni medij se ve, kakšna je njegova vloga. Mora biti kredibilen in hkrati verodostojen. Komercialna televizija je lahko tudi senzacionalistična. To pomeni, da lahko posreduje tudi izkrivljeno resnico. Mi je pač ne bomo in ne smemo.

Le za hip se bom pomudil pri njeni opredelitvi “kredibilen in hkrati verodostojen”. Doslej sem menil, da gre za besedi, ki sta si pomensko tako blizu, da ju najpogosteje nima smisla uporabljati hkrati.

Po starem SSKJ je verodostójen nekdo ali nekaj, komur oziroma čemur velja verjeti, na primer verodostojna priča ali verodostojni podatki.

Besede kredibilen stari SSKJ ne pozna. Pozna pa jo njegova nova, plačljiva, čeprav od davkoplačevalcev že pred izidom plačana izdaja. Tako nas lupi SAZU!

Slovenski pravopis za pridevnik kredibílen pojasni, da označuje človeka, ki je vreden zaupanja.

Toliko o kredibilnosti in verodostojnosti. Zdaj pa preidimo k dekadentnosti.

.

Državna poročevalska agencija STA je danes zgodaj zjutraj v slovenski medijski splet izstrelila članek z na pol idiotsko vsebino in senzacionalističnim naslovom Češka najbolj dekadentna država, Slovenija takoj za njo.

Spletišče kredibilnega javnega zavoda posebnega pomena in posebnih standardov je pisanje državne agencije čez nekaj ur verodostojno povzelo v objavi z naslovom Slovenija razglašena za drugo najbolj dekadentno državo. V rubriko Zanimivosti>Zabava (!?) uvrščen članek je hitro pritegnil dobre pol stotnije komentarjev.

MMC

 

Hitrejši od javnega zavoda so bili prepisovalci (še) državnega telekoma, ki so manj kot uro za STA že objavili članek z naslovom Slovenija, takoj za Češko, najbolj dekadentna država na svetu. V nekaj urah se je povzpel na tretje mesto lestvice najbolj branih, se pohvalil s skoraj 400 fejsbuk všečki in nabral 19 komentarjev. Slovenci mamo se radi.

Siol

 

V tabloidnih Financah, ki so last neke tuje multinacionalke, so to agencijsko “vest” povzeli v telegrafskem slogu in jo pod naslovom Slovenija je druga najbolj dekadentna država potisnili v spletno rubriko kratkih novic Live. Ob tem so se celo potrudili poiskati in dodati povezavo na izvirni prispevek Bloomberga. Za vsak primer, če bi koga zamikalo preveriti, kaj je sprožilo stampedo brezumnega medijskega prepisovanja neumnosti v državnih in javnih občilih.

Očitno lestvice, o kateri so prepisovali agencijske otrobe in slamo, ni niti pogledal, kaj šele poskusil razumeti.

.

Kaj je zares objavil Bloomberg?

Bloomberg je komercialna agencija. Na svoji spletni strani ima rubriko Visual Data: Bloomberg Best (and Worst). V njej objavljajo cel kup bolj ali manj smiselnih razpredelnic z raje bolj kot manj v nebo vpijočimi naslovi. Ena izmed njih je tudi “raziskava“, ki jo je izbrskala državna tiskovna agencija in jo danes zjutraj posredovala šentflorjanskim množičnim občevalcem, da jo po svoji poklicni presoji priobčijo v občilih.

Ste kdaj zasledili jadikovanja in razglabljanja o slabih rezultatih slovenskih najstnikov pri ocenjevanju funkcionalne pismenosti? Očitno je mnogi ne pridobijo niti z dolgimi leti šolanja in študija. Poglejmo.

Bloombergova spletna stran takoj pod naslovom te raziskave ponuja tri možnosti: številčen prikaz, grafičen prikaz in informacije. Kdor klikne na slednje, dobi na vpogled kratko razlago metodologije, vire podatkov in datum zadnje osvežitve podatkov. Ta datum je 9. maj 2013. Danes je 30. julij 2015! STA, se zavedate, da so bili poštni golobi in kočije ter pony express iz ameriških kavbojk veliko hitrejši od vas?

Bloomberg

 

Le kakšno sladostrastje je občutil tisti pri STA, ki je odkril to čudovito staro “raziskavo”, in ko iz nje prepisoval ugotovitve, da smo Čehi in Slovenci najbolj dekadentni v civiliziranem svetu? Res so se STA in njeni odmevi že potrudili pojasniti, da sta Slovenijo v vrh dekadentnosti postavili velika poraba alkohola in cigaret. Ampak nikomur se ni zdelo vredno malo bolj pogledati številke in razmisliti o utežeh posameznih parametrov.

Nikomur se ni zazdelo čudno, da je drugouvrščena Slovenija samo z alkoholom (za dobrih 50 odstotkov), tobakom (za dobrih 130 odstotkov) in igrami na srečo (za dobrih 30 odstotkov) tako gladko posekala velike ZDA (16. mesto), čeprav v slednjih porabijo trikrat toliko amfetaminov, več kot trikrat toliko marihuane, dvainpolkrat toliko kokaina, dvakrat toliko ekstazija in skoraj osemkrat toliko opioidov kot v deželi na sončni strani Alp. Skupno v ZDA porabijo skoraj 3,6-krat toliko raznovrstnih drog kot pri nas in so po Bloombergovi raziskavi drogeraški prvaki. Res pa spijejo manj alkohola in manj kadijo.

Pri vsej tej zadevi je še najbolj dekadentno delovanje državnih informativno-komunikacijskih udov in javnih občil. Kako je že rekla Ljerka Bizilj?

Komercialna televizija je lahko tudi senzacionalistična. To pomeni, da lahko posreduje tudi izkrivljeno resnico. Mi je pač ne bomo in ne smemo.

Aha, ona je govorila o televiziji, ne o MMC RTV SLO in ne o državni STA. Vendar mora vseeno paziti. Pred letom ali dvema so šentflorjanski prepisovalci – med njimi tudi MMC RTV SLO – onstran Atlantika izkopali in povzeli podobno in povsem za lase privlečeno pasjo bombico o “državah, ki najbolj sovražijo ZDA”. Nekaj mesecev kasneje je skrajno uglajeni in poliglotski voditelj večkrat nagrajenih televizijskih Odmevov ameriškega veleposlanika, ki je v oddaji nastopil zaradi ameriškega Dneva neodvisnosti, spraševal, če se mu zdi, da Slovenci res tako sovražimo ZDA.

Spraševal je idiotsko, ker se je zanašal na idiotske konstrukte svojih kolegov, namesto da bi raje sam preveril evidenten idiotizem. Tako to gre.

In to, vidite, je huda dekadenca, ko se senzacionalizem, izkrivljanja in tudi laži tako globoko zažrejo v kolektivno zavest, da tudi tisti z domnevno izostrenim občutkom za te stvari ne ločijo več med zrnjem in plevami.

Naj zaključim s še eno dobro mersko enoto za preverjanje dekadentnosti, ki je v Bloombergovo “raziskavo” niso vključili: število zapornikov na tisoč prebivalcev. Kako se pri tem doseže neznansko dekadenten svetovni rekord, je težko pojasniti bolje od Johna Oliverja v najnovejši oddaji Last Week Tonight. Uživajte.

Advertisements

Mediji in državni telekombinat

julij 21, 2015

.

Visoko poletje je, z zelo visokimi temperaturami, zato smo menda sredi visoke sezone dopustov. V veljavi so parlamentarne in sodne počitnice, birokrati delajo dvojno ampak samo v polovični izmeni. Zato bodo omrtvičeni protikorupcijski supervizor poldrugi mesec selili iz začasne privatne (?!) nastanitve v varne nedri državne informatike.

Ampak nekateri tudi v tej vročini in počitniškem razpoloženju trdo delajo. Sestankujejo, usklajujejo, mogoče tudi kaj malega izsiljujejo in za konec še malo odpuščajo. Zaposlene. Ljudi. Mogoče tiste, ki so prav zdaj na dopustu, šefi morajo pa garati zanje. No, namesto njih. No, da bi podjetje zmoglo visoke cilje in svetlo bodočnost doseči tudi brez njih.

Nekoč davno smo za novinarje norčavo govorili, da društvena zbivanja prate perom i kamerom. Danes to praćenje očitno vedno bolj poteka na daljavo, preko računalnika, čigar tipkovnica je čisto izrinila peresa, nalivnike, navadne in kemične svinčnike. Kameram so namenjeni foto termini in bolj malo drugega. Ni denarja, ni časa, so drugi časi… Zdaj ni več pošastnega totalitarizma. Imamo demokracijo.

V tej demokraciji s svobodo izbire in besede se potem zgodi, da vodstvo nacionalnega telekomunikacijskega stebra v peklenski vročini s sindikalisti iz podjetja usklajuje osnovne poteze srednjeročnega načrta odpuščanja. Za zaprtimi vrati, ki pa imajo očitno nekaj luknjic. Skozi eno izmed njih so že včeraj v uredništvo Financ pricurljale informacije ravno pravi čas in v zadostnem obsegu za popoldanski članek. Ne le enega ali dva. Do večera so tri avtorice Financ družno spisale kar tri članke o tem! Železo je treba kovati, dokler ga imaš samo ti, ker imaš očitno v državni firmi dobre vire informacij.

Finance

 

Ostali mediji so korak s prodornimi Financami ujeli šele danes. Ampak kako?! Prebral sem tri članke na to temo. Javni zavod RTVS takoj na začetku sporoča, da bo v dveh letih odpuščenih 450 telekomovcev. Delo v uvodu svojega članka izpostavlja, da bo v treh letih skoraj 600 ljudi ostalo brez telekombinatske službe in dodaja, da nekateri mediji objavljajo še večje številke. Eden teh je Žurnal24, ki že v naslovu udari s številko več kot 1000 delavcev v treh letih in pol. Nekaj sto ljudi in kakšno leto gor ali dol, menda ne bomo drobnjakarski.

Rtvslo

Delo

 

Zurnal24

 

Dnevnik je prav sumljivo tiho. Pri njih na to temo ne najdem ničesar. Najdem pa v soboto objavljen intervju s ponovnim direktorjem Simobila Dejanom Turkom, ki napoveduje odpuščanje do četrtine zaposlenih. Nenavadno je, da je ta intervju dostopen v polnem obsegu, kljub precej strogim omejitvam dostopa za neplačnike, ki pri Dnevniku veljajo nekaj mesecev. Hočem reči, da današnji molk sicer izrazito socialno čutečega Dnevnika v kombinaciji s sobotnim intervjujem v Objektivu lahko razumem tudi kot svojevrsten statement.

Dnevnik

 

Uprava TS in Sindikati pa skrbno varujejo poslovno skrivnost. Pred kom le in zakaj?! Tiho je očitno tudi vlada, njeni ministri in holdingi in agencije. Prav osupljivo je, kako kalna je ta zadeva. Kot največja luža na najbolj prometnem blatnem dvorišču pred jeseniškem plavžem … po hudem nalivu. Zaboga, v govora je o stotinah zaposlenih državnega paradnega konja, v katerega zobovje se je še pred nekaj tedni vtikal vsak s tremi minutami časa in za naprstnik neslanosti. Zaradi mešetarjenja okrog Telekoma Slovenije je odletel obrambni minister, pred parlamentom je protestirala skupina državljanov, mediji so neprenehoma glodali kosti tega ubogega teleta.

Zdaj, v počitniški vročini, ko so sindikalni razgrajači in borci za skupno premoženje očitno na svojih vikendih, bo šlo tole kar nekako mirno mimo nas? Kot po stopljenem maslu. Bi za zabelo še malo drobtinic?

Nazoren prikaz tega, kar se nam dogaja, zgoščen v manj kot minuto je tukaj (tudi ogled celega filma ne bo odveč).

Kutomba!