Razkošna plovba od razvajenih k uslužnim?

julij 22, 2015

.

Danes na spletnem portalu najbolj javnega zavoda najbolj posebnega pomena berem, da “prihajajo luksuzne ladje za najbogatejše; pristale bodo tudi v Kopru“. To je naslov. V članku Koper ni več omenjen, sta pa Jadran in Slovenija.

Luksuzna družba za križarjenja Crystal Cruises je napovedala lansiranje svoje nove flote potniških ladij za petičneže. Ladje, ki bodo med drugim opremljene tudi s podmornico za raziskovanje podmorskega sveta, naj bi se ustavljale tudi v Sloveniji.

Iz dobrohotnosti se ne bom preveč mudil ob tem, da se v lepi slovenščini ladjo splovi, lansira se pa na primer raketo. Če že. Lepše jo je izstreliti.

Kakorkoli že, iz navedenega odstavka logično sledi, da bi ladje pristajale v Kopru, ki je edini kraj na našem koščku morske obale z ustrezno velikim (globokim) privezom. Vendar se v našem delu morja potniške ladje in jahte večkrat samo zasidrajo. Vem, ker sem jih kar nekaj videl v Piranskem zalivu. Bile so bolj paša za oči slehernikov na obali in vaba za tiste na majhnih plovilih kot pa omembe vreden vir zaslužka. Dobre za yachtspotting.

Prihod ladje za križarjenje v slovensko morje zatorej še ni nujno tudi uresničenje Popovičevih vizij. Članek ne omenja nobenih konkretnih napovedi ali pogodb. Ne navaja nobene izjave koprskih ali pomorskih oblasti. Več kot očitno je podpisani/-a K. S. prepisal/-a sumljivo navdušujoč članek iz britanskega Telegrapha oziroma njihove priloge/podstrani. Ta je kaj verjetno bolj odprta za piarovske ali komercialne vsebine, saj so navedene tudi cene križarjenj in povezava na spletno stran ladjarske družbe. Na koncu ugotovim, da je edina osnova za odločno poveden naslov javnega zavoda tale navedek:

Crystal Esprit will initially sail in the Seychelles, the UAE and Oman and the Adriatic (Slovenia, Croatia and Venice).

oziroma v besedah K. S.:

Ladja bo sprva plula po Sejšelih, Združenih arabskih emiratih, Omanu in Jadranu, pri čemer naj bi bili postanki predvideni v Sloveniji, na Hrvaškem in v Benetkah.

Ladje

 

.

Smešno je, da je samo en dan prej K. S. v isti rubriki objavil/-a članek z naslovom “Najbolj osovražen človek v Barceloni – turist“, ki je pretežno povzet po britanskem Guardianu, naslov pa je “sposojen” pri britanskem tabloidu Daily Mail. Ne vem, zakaj se pri Guardianu tako izogibajo omenjanju sovraštva, še zlasti v naslovih. Saj gre vendar za tako privlačno in sočno besedo!

Rtvslo b

 

Mail

 

Avtor/-ica RTV SLO v svojem prepisovanju navaja tudi, da se v Barceloni že glasno otepajo velikih potniških plovil. Menda jih pripluje preveč, od njih pa naj bi med razmeroma kratkimi pristanki iztržili premalo. Nekaj podobnega menda trdijo tudi v Benetkah.

Težavo predstavljajo tudi potniki z ladij, ki, tako kot tudi v Benetkah, kaj dosti denarja v mestu ne pustijo.

Barcelona je tudi sredozemska prestolnica križarjenj in ladje s po več tisoč potniki terjajo svoj davek. Potnike izvržejo pred glavne mestne atrakcije, turisti z ladij za križarjenja pa kaj dosti več od spominka in steklenice vode v tistem času na kopnem ne kupijo. Podobno kot v Benetkah se tudi v Barceloni sprašujejo, ali imajo od obiskovalcev z velikih turističnih ladij sploh kakšne finančne koristi ali samo škodo, zato nekateri predlagajo davek na omenjene ladje.

Prav. Kar je velikim in slavnim odveč, ni nujno odveč majhnemu Kopru z veliko luko. Spomnim se navdušujočih prispevkov navdušenih novinarjev (ali novinark) o novih in velikih počitniških ladjah, ki so v minulih letih priplule na privez v Kopru. Še posebno, kadar so predstavnike četrte veje oblasti ali sedme sile pripustili na krov. Zato sem se večkrat vprašal, če te ladje prihajajo k nam zato, da jih razkazujejo vzhičenim domačinom, ali zato da domačini potnikom razkažejo lokalne znamenitosti. Pomnim tudi navdušujoč optimizem izbranih strokovnjakov in veljakov – predvsem obalnega nadveljaka – nad temi ladjami.

Današnji prihod velikanke Voyager of the Seas je župan Mestne občine Koper Boris Popovič na krajši slovesnosti na krovu označil za zgodovinski dogodek za Slovenijo, saj naša država te gospodarske panoge še ni poznala.

Tovrstni turizem bo po njegovem prepričanju ne le prinesel velik dobiček, ampak bo Koper in Slovenijo postavil na svetovni zemljevid ter povečal našo prepoznavnost.

Po drugi strani se ne spomnim nobenega članka, v katerem bi lahko prebral vsaj okvirno finančno bilanco teh ladijskih obiskov. Na primer primerjavo med letno pobrano takso za privez (menda kaj plačajo?) in naložbo v ureditev pomola. Mogoče ne bi bilo napak, če bi tudi izvedeli, da so premožni pomorski turisti kupili XXX vstopnic za Postojnsko ali Škocjanske jame, XXX krat plačali za ogled kobilarne in prikaz dresurnega jahanja v Lipici. Tudi tega nisem zasledil, da bi se ladjarji pri nas oskrbeli z XX zaboji vrhunskega vina, XX kraškimi pršuti ali XXX kilogrami slovenskega mesa najboljše kakovosti. Da piranske soli, ki je edinstvena in najboljša na svetu sploh ne omenjam. 😉

To se mi zdijo ključne zadeve, ki bi jih morali spraševati in poznati. Dela in zaslužka se nikakor ne smemo braniti. Lahko, da so v Barceloni in Benetkah siti ovsenega kruha od velikih potniških ladij, ker imajo dovolj belega. Nam bo tudi ovsen še nekaj let dovolj dober. In menda je bolj zdrav od belega.

Vendar, da se le ne bi na koncu izkazalo, kako je šlo zgolj za plesnive otrobe!

.

V bistvu sem hotel reči tole: če bi novinarje v modernih infotainmentskih megamarketih plačevali po dodani vrednosti v njihovem pisanju, bi mnogi životarili ob otrobih.