O dekadentnosti državne agencije, javnega zavoda in priveska državnega telekoma

julij 30, 2015

.
Pred dvema dnevoma je v televizijski oddaji Odkrito o RTV Slovenija direktorica TV Slovenija dr. Ljerka Bizilj jedrnato pojasnila vlogo javne televizije in raven, ki naj bi jo ta dosegala (tukaj, okrog 26. minute).

Nacionalni medij se ve, kakšna je njegova vloga. Mora biti kredibilen in hkrati verodostojen. Komercialna televizija je lahko tudi senzacionalistična. To pomeni, da lahko posreduje tudi izkrivljeno resnico. Mi je pač ne bomo in ne smemo.

Le za hip se bom pomudil pri njeni opredelitvi “kredibilen in hkrati verodostojen”. Doslej sem menil, da gre za besedi, ki sta si pomensko tako blizu, da ju najpogosteje nima smisla uporabljati hkrati.

Po starem SSKJ je verodostójen nekdo ali nekaj, komur oziroma čemur velja verjeti, na primer verodostojna priča ali verodostojni podatki.

Besede kredibilen stari SSKJ ne pozna. Pozna pa jo njegova nova, plačljiva, čeprav od davkoplačevalcev že pred izidom plačana izdaja. Tako nas lupi SAZU!

Slovenski pravopis za pridevnik kredibílen pojasni, da označuje človeka, ki je vreden zaupanja.

Toliko o kredibilnosti in verodostojnosti. Zdaj pa preidimo k dekadentnosti.

.

Državna poročevalska agencija STA je danes zgodaj zjutraj v slovenski medijski splet izstrelila članek z na pol idiotsko vsebino in senzacionalističnim naslovom Češka najbolj dekadentna država, Slovenija takoj za njo.

Spletišče kredibilnega javnega zavoda posebnega pomena in posebnih standardov je pisanje državne agencije čez nekaj ur verodostojno povzelo v objavi z naslovom Slovenija razglašena za drugo najbolj dekadentno državo. V rubriko Zanimivosti>Zabava (!?) uvrščen članek je hitro pritegnil dobre pol stotnije komentarjev.

MMC

 

Hitrejši od javnega zavoda so bili prepisovalci (še) državnega telekoma, ki so manj kot uro za STA že objavili članek z naslovom Slovenija, takoj za Češko, najbolj dekadentna država na svetu. V nekaj urah se je povzpel na tretje mesto lestvice najbolj branih, se pohvalil s skoraj 400 fejsbuk všečki in nabral 19 komentarjev. Slovenci mamo se radi.

Siol

 

V tabloidnih Financah, ki so last neke tuje multinacionalke, so to agencijsko “vest” povzeli v telegrafskem slogu in jo pod naslovom Slovenija je druga najbolj dekadentna država potisnili v spletno rubriko kratkih novic Live. Ob tem so se celo potrudili poiskati in dodati povezavo na izvirni prispevek Bloomberga. Za vsak primer, če bi koga zamikalo preveriti, kaj je sprožilo stampedo brezumnega medijskega prepisovanja neumnosti v državnih in javnih občilih.

Očitno lestvice, o kateri so prepisovali agencijske otrobe in slamo, ni niti pogledal, kaj šele poskusil razumeti.

.

Kaj je zares objavil Bloomberg?

Bloomberg je komercialna agencija. Na svoji spletni strani ima rubriko Visual Data: Bloomberg Best (and Worst). V njej objavljajo cel kup bolj ali manj smiselnih razpredelnic z raje bolj kot manj v nebo vpijočimi naslovi. Ena izmed njih je tudi “raziskava“, ki jo je izbrskala državna tiskovna agencija in jo danes zjutraj posredovala šentflorjanskim množičnim občevalcem, da jo po svoji poklicni presoji priobčijo v občilih.

Ste kdaj zasledili jadikovanja in razglabljanja o slabih rezultatih slovenskih najstnikov pri ocenjevanju funkcionalne pismenosti? Očitno je mnogi ne pridobijo niti z dolgimi leti šolanja in študija. Poglejmo.

Bloombergova spletna stran takoj pod naslovom te raziskave ponuja tri možnosti: številčen prikaz, grafičen prikaz in informacije. Kdor klikne na slednje, dobi na vpogled kratko razlago metodologije, vire podatkov in datum zadnje osvežitve podatkov. Ta datum je 9. maj 2013. Danes je 30. julij 2015! STA, se zavedate, da so bili poštni golobi in kočije ter pony express iz ameriških kavbojk veliko hitrejši od vas?

Bloomberg

 

Le kakšno sladostrastje je občutil tisti pri STA, ki je odkril to čudovito staro “raziskavo”, in ko iz nje prepisoval ugotovitve, da smo Čehi in Slovenci najbolj dekadentni v civiliziranem svetu? Res so se STA in njeni odmevi že potrudili pojasniti, da sta Slovenijo v vrh dekadentnosti postavili velika poraba alkohola in cigaret. Ampak nikomur se ni zdelo vredno malo bolj pogledati številke in razmisliti o utežeh posameznih parametrov.

Nikomur se ni zazdelo čudno, da je drugouvrščena Slovenija samo z alkoholom (za dobrih 50 odstotkov), tobakom (za dobrih 130 odstotkov) in igrami na srečo (za dobrih 30 odstotkov) tako gladko posekala velike ZDA (16. mesto), čeprav v slednjih porabijo trikrat toliko amfetaminov, več kot trikrat toliko marihuane, dvainpolkrat toliko kokaina, dvakrat toliko ekstazija in skoraj osemkrat toliko opioidov kot v deželi na sončni strani Alp. Skupno v ZDA porabijo skoraj 3,6-krat toliko raznovrstnih drog kot pri nas in so po Bloombergovi raziskavi drogeraški prvaki. Res pa spijejo manj alkohola in manj kadijo.

Pri vsej tej zadevi je še najbolj dekadentno delovanje državnih informativno-komunikacijskih udov in javnih občil. Kako je že rekla Ljerka Bizilj?

Komercialna televizija je lahko tudi senzacionalistična. To pomeni, da lahko posreduje tudi izkrivljeno resnico. Mi je pač ne bomo in ne smemo.

Aha, ona je govorila o televiziji, ne o MMC RTV SLO in ne o državni STA. Vendar mora vseeno paziti. Pred letom ali dvema so šentflorjanski prepisovalci – med njimi tudi MMC RTV SLO – onstran Atlantika izkopali in povzeli podobno in povsem za lase privlečeno pasjo bombico o “državah, ki najbolj sovražijo ZDA”. Nekaj mesecev kasneje je skrajno uglajeni in poliglotski voditelj večkrat nagrajenih televizijskih Odmevov ameriškega veleposlanika, ki je v oddaji nastopil zaradi ameriškega Dneva neodvisnosti, spraševal, če se mu zdi, da Slovenci res tako sovražimo ZDA.

Spraševal je idiotsko, ker se je zanašal na idiotske konstrukte svojih kolegov, namesto da bi raje sam preveril evidenten idiotizem. Tako to gre.

In to, vidite, je huda dekadenca, ko se senzacionalizem, izkrivljanja in tudi laži tako globoko zažrejo v kolektivno zavest, da tudi tisti z domnevno izostrenim občutkom za te stvari ne ločijo več med zrnjem in plevami.

Naj zaključim s še eno dobro mersko enoto za preverjanje dekadentnosti, ki je v Bloombergovo “raziskavo” niso vključili: število zapornikov na tisoč prebivalcev. Kako se pri tem doseže neznansko dekadenten svetovni rekord, je težko pojasniti bolje od Johna Oliverja v najnovejši oddaji Last Week Tonight. Uživajte.

Advertisements

Je prekerna pozicija slovenščine iz sfere plavzibilnosti že tranzitirala v sfero certitudnosti?

julij 28, 2015

.

Nekakšno pasje naključje mi je zadnjega od minulih pasje vročih dni (na repu?) prineslo pod nos novo besedo v slovenskem jeziku. Ne morem mimo nje, ne da bi si malo pobrskal po njenem rodovniku in si ob tem privoščil za naprstnik zajedljivosti. Tudi tiste, ki se mi nabira odkar sem se spotaknil ob prekernost (ali prekarnost), ki je pred nekaj leti butnila v naš jezik. Ja, izbrane šentflorjanske leščerbe učenosti, ki so vneto pograbile novo tujko, da bi jo vzvišeno trosile ljudstvu, se niso mogle prej niti poenotiti oziroma podrediti pravilom transkripcije.

plavzibilnost

Novinko mi je postregel javni zavod posebnega pomena skoraj čisto na koncu zanimivega pogovora s profesorjem Mojmirom Mrakom o Grčiji, ki ga, tako mimogrede, priporočam v branje. Plavzibilnost je v njem takole postrežena in garnirana:

Torej v sferi plavzibilnosti ostaja tudi možnost, ki jo je predlagal nemški finančni minister. Kvazi razširjena marka ali evroobmočje, kjer bo Nemčija in še nekaj drugih jedrnih držav.

Sfera plavzibilnosti?! Res sem en bimbo, ker ne vem, kaj je plavzibilnost; tisto s sfero bi še nekako šlo. Ob tako razgaljeni nevednosti sem se zatekel k preverjenim orodjem, ki so na knjižni polici. Jasno, da sem najprej pomislil na slovar tujk. Ta impozantno debela knjiga, ki jo je Cankarjeva založba izdala ne prav davnega leta 2002 (“več kot 45.000 gesel, več kot 40.000 podgesel, iz več kot 40 jezikov, z več kot 80 področij”), mi je ponudila le naslednji približek:

plavzibel neskl. [fr. plausible] verjeten, sprejemljiv; prepričljiv; verjetno; prepričljivo.

Razlaga se mi je zdela verjetna in sprejemljiva, a ne popolnoma prepričljiva. Zato sem pogledal še v veliki Gradov francosko-slovenski slovar (DZS, 1984), kjer sem našel že dve sorodni besedi:

plausibilité f verjetnost

plausible a verjeten, sprejemljiv; excuses fpl ~s sprejemljivo opravičilo; hypothèse f ~ verjetna hipoteza.

Vendar se mi je zdelo, da sem podobne besede zasledil tudi v nemščini in angleščini. Zato sem segel še po Tomšičevem nemško-slovenskem slovarju (DZS, 1970), v katerem sem našel res pravo besedo.

plausibel verjeten; j-m etwas ~ machen prepričati koga o čem

Na koncu sem se v navalu nekakšne trmoglave temeljitosti lotil še listanja po velikem angleško-slovenskem slovarju (Grad, Škerlj, Vitorovič, DZS, 1978), ki mi je ponudil tole:

plausibility n verjetnost, verodostojnost; sladkobesednost

plausible adj (plausibly adv) verjeten, verodostojen; sladkobeseden.

Vse skupaj me je navedlo na pomisel, da so jeziki treh velikih evropskih sil, ki so skozi stoletja med seboj donosno trgovale in se krvavo bojevale, morali to plavzibilnost nekje družno ali vsak zase upleniti, najbrž ne da bi zanjo kdajkoli plačali avtorske pravice. Priznani Larrousse me je odkrito usmeril proti mrtvi latinščini:

plausible adjectif (latin plausibilis, de plaudere, applaudir) Qui semble pouvoir être admis, accepté, tenu pour vrai : Excuse plausible.

Za vsak primer sem zadevo preveril še v anglo-saksonski sferi, kjer izjave, da žabarjem ni za zaupati, niso bile prav redke in tudi ne deležne občega zgražanja. To lahko pomeni, da je v njih zrnce resnice ali pa ost šovinizma. No, v tem primeru se je francoska razlaga izkazala za enako plavzibilno kot angleška (latin-dictionary.net)

plausibilis, plausibilis, plausibile adjective Definitions: worthy of applause

in nemška (Pons)

plausibilis <e> (plaudo) Beifall verdienend, beifallswürdig,

Bradačev latinsko-slovenski slovar (DZS, 1980) pa ponuja malo širše tolmačenje:

plausibilis e vreden pohvale; sprejemljiv.

Po akumulaciji vse te mednarodne jezikovne učenosti, sem še enkrat prebral povedi, ki sta me pognali na to ekskurzijo skozi slovarje.

Torej v sferi plavzibilnosti ostaja tudi možnost, ki jo je predlagal nemški finančni minister. Kvazi razširjena marka ali evroobmočje, kjer bo Nemčija in še nekaj drugih jedrnih držav.

Menite, da mi je bilo v drugo kaj lažje? Ne! Kako naj vem ali je avtor to svojo sfero plavzibilnosti razume kot sfero verjetnega, sfero sprejemljivega, sfero prepričljivega, sfero verodostojnega ali celo sfero sladkobesednega? Nikjer ni omenil, iz sfere katerega jezika si je izbral svojo plavzibilnost. Ker pa se mi zdi, da bi se za Slovenca, ki dela ob dva tisoč let starih ostalinah Emone, čisto spodobilo, da jo upleni neposredno iz latinščine, bi njegovo poved razumel nekako takole:

Torej v sferi vredni aplavza ostaja tudi možnost … evroobmočja, kjer bo v katerem bodo Nemčija in še nekaj drugih jedrnih držav.

In vendar se mi to ne zdi prav verjetno. Zdi pa se mi, da z izbiro besed lahko dosežeš jasno in skoraj nedvoumno razumljivost tistega, kar hočeš povedati. Lahko besede izbiraš in nizaš tudi tako, da bralstvu ne more biti povsem jasno, kaj si hotel povedati. Tako zavitost nekateri prezrejo, drugi pa opazijo in nad njim celo zavihajo nos. Tretji, najbolj pasji, na takšno tujsko okrasje usekamo kot razdražena kača strupenjača in ga ocenimo kot intelektualistično afnarijo, kot nesmiselno prenašanje akademske tujske terminologije v množična občila. Oziroma kot pomanjkljiv prevod ali povzetek tujega besedila, ki potem izgleda nekako takole:

Tudi novinarji so soodgovorni za to. Bolj kot informacije in pojasnila jih zanima  “konstrukcija plavzibilnosti”, kakor ugotavlja izvedenc za medije Hans-Jürgen Krug. Lahko se vprašamo, kaj je narobe s plavzibilno, torej prepričljivo predstavitvijo dejstev. Toda če nasproti plavzibilnosti postavimo besedi resnica in resničnost, postane plavzibilnost predvsem simulacija realnosti. Kot del medijske predstavitve, ki temelji na ocenah in špekulacijah, prognozi in inscenaciji, zgoščevanju in zaostrovanju, razlaga Mohr. Za starosto reporterjev na javni televiziji ARD Dagoberta Lindlaua je to “narejena plavzabilnost”, prepričljiva, verodostojna pripoved, ki je le pogojno realna. Veliko fikcije, malo dejstev.

Vredno aplavza? Želite bis? Po želji vam korpus Gigafida ta hip lahko postreže še trinajst plavzibilnosti (tukaj).

.

Po vsem skupaj me najbolj muči vprašanje, ali iz nekega jezika iztrgana beseda po presaditvi zaživi čisto drugačno življenje, z novimi pomeni in prepuščena nepredvidljivim zasukom. Se mi lahko zgodi, da bom nekega dne bral o gledališki predstavi ali koncertu, ki bosta kritiško ovrednotena kot plavzibilna – vredna aplavza?