O dekadentnosti državne agencije, javnega zavoda in priveska državnega telekoma

julij 30, 2015

.
Pred dvema dnevoma je v televizijski oddaji Odkrito o RTV Slovenija direktorica TV Slovenija dr. Ljerka Bizilj jedrnato pojasnila vlogo javne televizije in raven, ki naj bi jo ta dosegala (tukaj, okrog 26. minute).

Nacionalni medij se ve, kakšna je njegova vloga. Mora biti kredibilen in hkrati verodostojen. Komercialna televizija je lahko tudi senzacionalistična. To pomeni, da lahko posreduje tudi izkrivljeno resnico. Mi je pač ne bomo in ne smemo.

Le za hip se bom pomudil pri njeni opredelitvi “kredibilen in hkrati verodostojen”. Doslej sem menil, da gre za besedi, ki sta si pomensko tako blizu, da ju najpogosteje nima smisla uporabljati hkrati.

Po starem SSKJ je verodostójen nekdo ali nekaj, komur oziroma čemur velja verjeti, na primer verodostojna priča ali verodostojni podatki.

Besede kredibilen stari SSKJ ne pozna. Pozna pa jo njegova nova, plačljiva, čeprav od davkoplačevalcev že pred izidom plačana izdaja. Tako nas lupi SAZU!

Slovenski pravopis za pridevnik kredibílen pojasni, da označuje človeka, ki je vreden zaupanja.

Toliko o kredibilnosti in verodostojnosti. Zdaj pa preidimo k dekadentnosti.

.

Državna poročevalska agencija STA je danes zgodaj zjutraj v slovenski medijski splet izstrelila članek z na pol idiotsko vsebino in senzacionalističnim naslovom Češka najbolj dekadentna država, Slovenija takoj za njo.

Spletišče kredibilnega javnega zavoda posebnega pomena in posebnih standardov je pisanje državne agencije čez nekaj ur verodostojno povzelo v objavi z naslovom Slovenija razglašena za drugo najbolj dekadentno državo. V rubriko Zanimivosti>Zabava (!?) uvrščen članek je hitro pritegnil dobre pol stotnije komentarjev.

MMC

 

Hitrejši od javnega zavoda so bili prepisovalci (še) državnega telekoma, ki so manj kot uro za STA že objavili članek z naslovom Slovenija, takoj za Češko, najbolj dekadentna država na svetu. V nekaj urah se je povzpel na tretje mesto lestvice najbolj branih, se pohvalil s skoraj 400 fejsbuk všečki in nabral 19 komentarjev. Slovenci mamo se radi.

Siol

 

V tabloidnih Financah, ki so last neke tuje multinacionalke, so to agencijsko “vest” povzeli v telegrafskem slogu in jo pod naslovom Slovenija je druga najbolj dekadentna država potisnili v spletno rubriko kratkih novic Live. Ob tem so se celo potrudili poiskati in dodati povezavo na izvirni prispevek Bloomberga. Za vsak primer, če bi koga zamikalo preveriti, kaj je sprožilo stampedo brezumnega medijskega prepisovanja neumnosti v državnih in javnih občilih.

Očitno lestvice, o kateri so prepisovali agencijske otrobe in slamo, ni niti pogledal, kaj šele poskusil razumeti.

.

Kaj je zares objavil Bloomberg?

Bloomberg je komercialna agencija. Na svoji spletni strani ima rubriko Visual Data: Bloomberg Best (and Worst). V njej objavljajo cel kup bolj ali manj smiselnih razpredelnic z raje bolj kot manj v nebo vpijočimi naslovi. Ena izmed njih je tudi “raziskava“, ki jo je izbrskala državna tiskovna agencija in jo danes zjutraj posredovala šentflorjanskim množičnim občevalcem, da jo po svoji poklicni presoji priobčijo v občilih.

Ste kdaj zasledili jadikovanja in razglabljanja o slabih rezultatih slovenskih najstnikov pri ocenjevanju funkcionalne pismenosti? Očitno je mnogi ne pridobijo niti z dolgimi leti šolanja in študija. Poglejmo.

Bloombergova spletna stran takoj pod naslovom te raziskave ponuja tri možnosti: številčen prikaz, grafičen prikaz in informacije. Kdor klikne na slednje, dobi na vpogled kratko razlago metodologije, vire podatkov in datum zadnje osvežitve podatkov. Ta datum je 9. maj 2013. Danes je 30. julij 2015! STA, se zavedate, da so bili poštni golobi in kočije ter pony express iz ameriških kavbojk veliko hitrejši od vas?

Bloomberg

 

Le kakšno sladostrastje je občutil tisti pri STA, ki je odkril to čudovito staro “raziskavo”, in ko iz nje prepisoval ugotovitve, da smo Čehi in Slovenci najbolj dekadentni v civiliziranem svetu? Res so se STA in njeni odmevi že potrudili pojasniti, da sta Slovenijo v vrh dekadentnosti postavili velika poraba alkohola in cigaret. Ampak nikomur se ni zdelo vredno malo bolj pogledati številke in razmisliti o utežeh posameznih parametrov.

Nikomur se ni zazdelo čudno, da je drugouvrščena Slovenija samo z alkoholom (za dobrih 50 odstotkov), tobakom (za dobrih 130 odstotkov) in igrami na srečo (za dobrih 30 odstotkov) tako gladko posekala velike ZDA (16. mesto), čeprav v slednjih porabijo trikrat toliko amfetaminov, več kot trikrat toliko marihuane, dvainpolkrat toliko kokaina, dvakrat toliko ekstazija in skoraj osemkrat toliko opioidov kot v deželi na sončni strani Alp. Skupno v ZDA porabijo skoraj 3,6-krat toliko raznovrstnih drog kot pri nas in so po Bloombergovi raziskavi drogeraški prvaki. Res pa spijejo manj alkohola in manj kadijo.

Pri vsej tej zadevi je še najbolj dekadentno delovanje državnih informativno-komunikacijskih udov in javnih občil. Kako je že rekla Ljerka Bizilj?

Komercialna televizija je lahko tudi senzacionalistična. To pomeni, da lahko posreduje tudi izkrivljeno resnico. Mi je pač ne bomo in ne smemo.

Aha, ona je govorila o televiziji, ne o MMC RTV SLO in ne o državni STA. Vendar mora vseeno paziti. Pred letom ali dvema so šentflorjanski prepisovalci – med njimi tudi MMC RTV SLO – onstran Atlantika izkopali in povzeli podobno in povsem za lase privlečeno pasjo bombico o “državah, ki najbolj sovražijo ZDA”. Nekaj mesecev kasneje je skrajno uglajeni in poliglotski voditelj večkrat nagrajenih televizijskih Odmevov ameriškega veleposlanika, ki je v oddaji nastopil zaradi ameriškega Dneva neodvisnosti, spraševal, če se mu zdi, da Slovenci res tako sovražimo ZDA.

Spraševal je idiotsko, ker se je zanašal na idiotske konstrukte svojih kolegov, namesto da bi raje sam preveril evidenten idiotizem. Tako to gre.

In to, vidite, je huda dekadenca, ko se senzacionalizem, izkrivljanja in tudi laži tako globoko zažrejo v kolektivno zavest, da tudi tisti z domnevno izostrenim občutkom za te stvari ne ločijo več med zrnjem in plevami.

Naj zaključim s še eno dobro mersko enoto za preverjanje dekadentnosti, ki je v Bloombergovo “raziskavo” niso vključili: število zapornikov na tisoč prebivalcev. Kako se pri tem doseže neznansko dekadenten svetovni rekord, je težko pojasniti bolje od Johna Oliverja v najnovejši oddaji Last Week Tonight. Uživajte.

Advertisements

Razkošna plovba od razvajenih k uslužnim?

julij 22, 2015

.

Danes na spletnem portalu najbolj javnega zavoda najbolj posebnega pomena berem, da “prihajajo luksuzne ladje za najbogatejše; pristale bodo tudi v Kopru“. To je naslov. V članku Koper ni več omenjen, sta pa Jadran in Slovenija.

Luksuzna družba za križarjenja Crystal Cruises je napovedala lansiranje svoje nove flote potniških ladij za petičneže. Ladje, ki bodo med drugim opremljene tudi s podmornico za raziskovanje podmorskega sveta, naj bi se ustavljale tudi v Sloveniji.

Iz dobrohotnosti se ne bom preveč mudil ob tem, da se v lepi slovenščini ladjo splovi, lansira se pa na primer raketo. Če že. Lepše jo je izstreliti.

Kakorkoli že, iz navedenega odstavka logično sledi, da bi ladje pristajale v Kopru, ki je edini kraj na našem koščku morske obale z ustrezno velikim (globokim) privezom. Vendar se v našem delu morja potniške ladje in jahte večkrat samo zasidrajo. Vem, ker sem jih kar nekaj videl v Piranskem zalivu. Bile so bolj paša za oči slehernikov na obali in vaba za tiste na majhnih plovilih kot pa omembe vreden vir zaslužka. Dobre za yachtspotting.

Prihod ladje za križarjenje v slovensko morje zatorej še ni nujno tudi uresničenje Popovičevih vizij. Članek ne omenja nobenih konkretnih napovedi ali pogodb. Ne navaja nobene izjave koprskih ali pomorskih oblasti. Več kot očitno je podpisani/-a K. S. prepisal/-a sumljivo navdušujoč članek iz britanskega Telegrapha oziroma njihove priloge/podstrani. Ta je kaj verjetno bolj odprta za piarovske ali komercialne vsebine, saj so navedene tudi cene križarjenj in povezava na spletno stran ladjarske družbe. Na koncu ugotovim, da je edina osnova za odločno poveden naslov javnega zavoda tale navedek:

Crystal Esprit will initially sail in the Seychelles, the UAE and Oman and the Adriatic (Slovenia, Croatia and Venice).

oziroma v besedah K. S.:

Ladja bo sprva plula po Sejšelih, Združenih arabskih emiratih, Omanu in Jadranu, pri čemer naj bi bili postanki predvideni v Sloveniji, na Hrvaškem in v Benetkah.

Ladje

 

.

Smešno je, da je samo en dan prej K. S. v isti rubriki objavil/-a članek z naslovom “Najbolj osovražen človek v Barceloni – turist“, ki je pretežno povzet po britanskem Guardianu, naslov pa je “sposojen” pri britanskem tabloidu Daily Mail. Ne vem, zakaj se pri Guardianu tako izogibajo omenjanju sovraštva, še zlasti v naslovih. Saj gre vendar za tako privlačno in sočno besedo!

Rtvslo b

 

Mail

 

Avtor/-ica RTV SLO v svojem prepisovanju navaja tudi, da se v Barceloni že glasno otepajo velikih potniških plovil. Menda jih pripluje preveč, od njih pa naj bi med razmeroma kratkimi pristanki iztržili premalo. Nekaj podobnega menda trdijo tudi v Benetkah.

Težavo predstavljajo tudi potniki z ladij, ki, tako kot tudi v Benetkah, kaj dosti denarja v mestu ne pustijo.

Barcelona je tudi sredozemska prestolnica križarjenj in ladje s po več tisoč potniki terjajo svoj davek. Potnike izvržejo pred glavne mestne atrakcije, turisti z ladij za križarjenja pa kaj dosti več od spominka in steklenice vode v tistem času na kopnem ne kupijo. Podobno kot v Benetkah se tudi v Barceloni sprašujejo, ali imajo od obiskovalcev z velikih turističnih ladij sploh kakšne finančne koristi ali samo škodo, zato nekateri predlagajo davek na omenjene ladje.

Prav. Kar je velikim in slavnim odveč, ni nujno odveč majhnemu Kopru z veliko luko. Spomnim se navdušujočih prispevkov navdušenih novinarjev (ali novinark) o novih in velikih počitniških ladjah, ki so v minulih letih priplule na privez v Kopru. Še posebno, kadar so predstavnike četrte veje oblasti ali sedme sile pripustili na krov. Zato sem se večkrat vprašal, če te ladje prihajajo k nam zato, da jih razkazujejo vzhičenim domačinom, ali zato da domačini potnikom razkažejo lokalne znamenitosti. Pomnim tudi navdušujoč optimizem izbranih strokovnjakov in veljakov – predvsem obalnega nadveljaka – nad temi ladjami.

Današnji prihod velikanke Voyager of the Seas je župan Mestne občine Koper Boris Popovič na krajši slovesnosti na krovu označil za zgodovinski dogodek za Slovenijo, saj naša država te gospodarske panoge še ni poznala.

Tovrstni turizem bo po njegovem prepričanju ne le prinesel velik dobiček, ampak bo Koper in Slovenijo postavil na svetovni zemljevid ter povečal našo prepoznavnost.

Po drugi strani se ne spomnim nobenega članka, v katerem bi lahko prebral vsaj okvirno finančno bilanco teh ladijskih obiskov. Na primer primerjavo med letno pobrano takso za privez (menda kaj plačajo?) in naložbo v ureditev pomola. Mogoče ne bi bilo napak, če bi tudi izvedeli, da so premožni pomorski turisti kupili XXX vstopnic za Postojnsko ali Škocjanske jame, XXX krat plačali za ogled kobilarne in prikaz dresurnega jahanja v Lipici. Tudi tega nisem zasledil, da bi se ladjarji pri nas oskrbeli z XX zaboji vrhunskega vina, XX kraškimi pršuti ali XXX kilogrami slovenskega mesa najboljše kakovosti. Da piranske soli, ki je edinstvena in najboljša na svetu sploh ne omenjam. 😉

To se mi zdijo ključne zadeve, ki bi jih morali spraševati in poznati. Dela in zaslužka se nikakor ne smemo braniti. Lahko, da so v Barceloni in Benetkah siti ovsenega kruha od velikih potniških ladij, ker imajo dovolj belega. Nam bo tudi ovsen še nekaj let dovolj dober. In menda je bolj zdrav od belega.

Vendar, da se le ne bi na koncu izkazalo, kako je šlo zgolj za plesnive otrobe!

.

V bistvu sem hotel reči tole: če bi novinarje v modernih infotainmentskih megamarketih plačevali po dodani vrednosti v njihovem pisanju, bi mnogi životarili ob otrobih.