Je prekerna pozicija slovenščine iz sfere plavzibilnosti že tranzitirala v sfero certitudnosti?

julij 28, 2015

.

Nekakšno pasje naključje mi je zadnjega od minulih pasje vročih dni (na repu?) prineslo pod nos novo besedo v slovenskem jeziku. Ne morem mimo nje, ne da bi si malo pobrskal po njenem rodovniku in si ob tem privoščil za naprstnik zajedljivosti. Tudi tiste, ki se mi nabira odkar sem se spotaknil ob prekernost (ali prekarnost), ki je pred nekaj leti butnila v naš jezik. Ja, izbrane šentflorjanske leščerbe učenosti, ki so vneto pograbile novo tujko, da bi jo vzvišeno trosile ljudstvu, se niso mogle prej niti poenotiti oziroma podrediti pravilom transkripcije.

plavzibilnost

Novinko mi je postregel javni zavod posebnega pomena skoraj čisto na koncu zanimivega pogovora s profesorjem Mojmirom Mrakom o Grčiji, ki ga, tako mimogrede, priporočam v branje. Plavzibilnost je v njem takole postrežena in garnirana:

Torej v sferi plavzibilnosti ostaja tudi možnost, ki jo je predlagal nemški finančni minister. Kvazi razširjena marka ali evroobmočje, kjer bo Nemčija in še nekaj drugih jedrnih držav.

Sfera plavzibilnosti?! Res sem en bimbo, ker ne vem, kaj je plavzibilnost; tisto s sfero bi še nekako šlo. Ob tako razgaljeni nevednosti sem se zatekel k preverjenim orodjem, ki so na knjižni polici. Jasno, da sem najprej pomislil na slovar tujk. Ta impozantno debela knjiga, ki jo je Cankarjeva založba izdala ne prav davnega leta 2002 (“več kot 45.000 gesel, več kot 40.000 podgesel, iz več kot 40 jezikov, z več kot 80 področij”), mi je ponudila le naslednji približek:

plavzibel neskl. [fr. plausible] verjeten, sprejemljiv; prepričljiv; verjetno; prepričljivo.

Razlaga se mi je zdela verjetna in sprejemljiva, a ne popolnoma prepričljiva. Zato sem pogledal še v veliki Gradov francosko-slovenski slovar (DZS, 1984), kjer sem našel že dve sorodni besedi:

plausibilité f verjetnost

plausible a verjeten, sprejemljiv; excuses fpl ~s sprejemljivo opravičilo; hypothèse f ~ verjetna hipoteza.

Vendar se mi je zdelo, da sem podobne besede zasledil tudi v nemščini in angleščini. Zato sem segel še po Tomšičevem nemško-slovenskem slovarju (DZS, 1970), v katerem sem našel res pravo besedo.

plausibel verjeten; j-m etwas ~ machen prepričati koga o čem

Na koncu sem se v navalu nekakšne trmoglave temeljitosti lotil še listanja po velikem angleško-slovenskem slovarju (Grad, Škerlj, Vitorovič, DZS, 1978), ki mi je ponudil tole:

plausibility n verjetnost, verodostojnost; sladkobesednost

plausible adj (plausibly adv) verjeten, verodostojen; sladkobeseden.

Vse skupaj me je navedlo na pomisel, da so jeziki treh velikih evropskih sil, ki so skozi stoletja med seboj donosno trgovale in se krvavo bojevale, morali to plavzibilnost nekje družno ali vsak zase upleniti, najbrž ne da bi zanjo kdajkoli plačali avtorske pravice. Priznani Larrousse me je odkrito usmeril proti mrtvi latinščini:

plausible adjectif (latin plausibilis, de plaudere, applaudir) Qui semble pouvoir être admis, accepté, tenu pour vrai : Excuse plausible.

Za vsak primer sem zadevo preveril še v anglo-saksonski sferi, kjer izjave, da žabarjem ni za zaupati, niso bile prav redke in tudi ne deležne občega zgražanja. To lahko pomeni, da je v njih zrnce resnice ali pa ost šovinizma. No, v tem primeru se je francoska razlaga izkazala za enako plavzibilno kot angleška (latin-dictionary.net)

plausibilis, plausibilis, plausibile adjective Definitions: worthy of applause

in nemška (Pons)

plausibilis <e> (plaudo) Beifall verdienend, beifallswürdig,

Bradačev latinsko-slovenski slovar (DZS, 1980) pa ponuja malo širše tolmačenje:

plausibilis e vreden pohvale; sprejemljiv.

Po akumulaciji vse te mednarodne jezikovne učenosti, sem še enkrat prebral povedi, ki sta me pognali na to ekskurzijo skozi slovarje.

Torej v sferi plavzibilnosti ostaja tudi možnost, ki jo je predlagal nemški finančni minister. Kvazi razširjena marka ali evroobmočje, kjer bo Nemčija in še nekaj drugih jedrnih držav.

Menite, da mi je bilo v drugo kaj lažje? Ne! Kako naj vem ali je avtor to svojo sfero plavzibilnosti razume kot sfero verjetnega, sfero sprejemljivega, sfero prepričljivega, sfero verodostojnega ali celo sfero sladkobesednega? Nikjer ni omenil, iz sfere katerega jezika si je izbral svojo plavzibilnost. Ker pa se mi zdi, da bi se za Slovenca, ki dela ob dva tisoč let starih ostalinah Emone, čisto spodobilo, da jo upleni neposredno iz latinščine, bi njegovo poved razumel nekako takole:

Torej v sferi vredni aplavza ostaja tudi možnost … evroobmočja, kjer bo v katerem bodo Nemčija in še nekaj drugih jedrnih držav.

In vendar se mi to ne zdi prav verjetno. Zdi pa se mi, da z izbiro besed lahko dosežeš jasno in skoraj nedvoumno razumljivost tistega, kar hočeš povedati. Lahko besede izbiraš in nizaš tudi tako, da bralstvu ne more biti povsem jasno, kaj si hotel povedati. Tako zavitost nekateri prezrejo, drugi pa opazijo in nad njim celo zavihajo nos. Tretji, najbolj pasji, na takšno tujsko okrasje usekamo kot razdražena kača strupenjača in ga ocenimo kot intelektualistično afnarijo, kot nesmiselno prenašanje akademske tujske terminologije v množična občila. Oziroma kot pomanjkljiv prevod ali povzetek tujega besedila, ki potem izgleda nekako takole:

Tudi novinarji so soodgovorni za to. Bolj kot informacije in pojasnila jih zanima  “konstrukcija plavzibilnosti”, kakor ugotavlja izvedenc za medije Hans-Jürgen Krug. Lahko se vprašamo, kaj je narobe s plavzibilno, torej prepričljivo predstavitvijo dejstev. Toda če nasproti plavzibilnosti postavimo besedi resnica in resničnost, postane plavzibilnost predvsem simulacija realnosti. Kot del medijske predstavitve, ki temelji na ocenah in špekulacijah, prognozi in inscenaciji, zgoščevanju in zaostrovanju, razlaga Mohr. Za starosto reporterjev na javni televiziji ARD Dagoberta Lindlaua je to “narejena plavzabilnost”, prepričljiva, verodostojna pripoved, ki je le pogojno realna. Veliko fikcije, malo dejstev.

Vredno aplavza? Želite bis? Po želji vam korpus Gigafida ta hip lahko postreže še trinajst plavzibilnosti (tukaj).

.

Po vsem skupaj me najbolj muči vprašanje, ali iz nekega jezika iztrgana beseda po presaditvi zaživi čisto drugačno življenje, z novimi pomeni in prepuščena nepredvidljivim zasukom. Se mi lahko zgodi, da bom nekega dne bral o gledališki predstavi ali koncertu, ki bosta kritiško ovrednotena kot plavzibilna – vredna aplavza?