Medijski telefončki

.

Hitrost poneumlja, neukost išče bližnjice, eno-tuje-jezičnost omejuje, prepisovanje od replikatorjev oddaljuje od dejstev, bistva, resnice itn.

.

Slika je dobronamerno ukradena tukaj.

.

Na Siolu kliknem na naslov »Znanstveniki: Poznamo razlog, zakaj po cepljenju lahko nastanejo krvni strdki« in berem članek M.L., ki prvi odstavek zaključi s »poroča Deutsche Welle«, drugega s »poroča STA«, nikjer pa ne zapiše, kaj so prepoznani razlogi iz naslova. Kot bi znanstveniki rekli: »mi že vemo, vam pa ne povemo«.

Jasno, da gre za prepis vesti javnega servisa oblegane državne STA, ki pa je za javnost zaklenjena. Izjema je uvodni odstavek:

Malo brskanja razkrije, da slovenska državna STA prepisuje od javne/nacionalne nemške DW, toda njene angleške različice. To je v danem in morda še kakšnem primeru nesrečna okoliščina, kot je nesrečna okoliščina, da tudi članek nemške DW v angleščini v naslovu »AstraZeneca: German team discovers thrombosis trigger« obeta nekaj, česar v članku potem ni najti.

Nemci so v angleščini pač šlampasti, saj je stranski učinek cepiva v nemškem izvirniku z naslovom »Entdeckt und Behandelt: Thrombosen nach AstraZeneca-Impfung« pojasnjen – kratko in jedrnato. Po naše bi se povedalo nekako takole: očitno cepivo v posameznih primerih sproži obramben mehanizem telesa, njegov imunski odziv pa aktivira trombocite, kar je povsem običajen pojav ob poškodbi ožilja, ko se kri začne strjevati, da bi zaprla rano.

Ampak pozor, niti nemški DW ni original, saj gre za povzemanje poročila javnega severnonemškega radia. Prvič je to spodobno omenjeno v nemškem članku DW. In drugič, to človek odkrije, ko se od portala paradržavnega Telekoma, ki prepisuje državno STA, ki prepisuje angleški servis nemške javne DW, zateče k slovenski javni/nacionalni medijski hiši RTVS.

Na Kolodvorski imajo srečo, da imajo v Nemčiji dopisnico, ki spremlja tamkajšnje medijske objave in tvita. Polona Fijavž je že v petek zjutraj tvitnila točno tisto ključno, kar manjka zgoraj navedenim prepisovalcem prevoda.

Fijavževa je dodala povezavo na izvirni članek NDR.

Zanimivo, da so v uredništvu MMC RTVS članek o tem in ostalem objavili skoraj 24 ur kasneje in kot glavni vir navedli agencijo Reuters. Jasno, tudi ta objavlja predvsem v angleščini, Fijavževa pa je napotila na članek v nemščini. Pretrd oreh?

Članek MMC RTVS je – nedvomno tudi po zaslugi Polone Fijavž – bolj celovit od STA, a vendar ima nekaj resnih napak. Ne le, da se sklicuje in povezuje na isti pomanjkljiv angleški prevod DW, očitam mu še zavajajočo reinterpretacijo tvita Fijavževe v uvodnem odstavku:

»Raziskovalci v Greifswaldu so potrdili, da cepivo AstraZenece v izjemno redkih primerih aktivira trombocite, ki oblikujejo strdke v možganih. Za to so že našli zdravilo, ki pa ne deluje preventivno.«

Med »obstaja zdravilo« (Fijavževa) in »našli so zdravilo« (MMC) je ogromna, bistvena razlika.

V kontekst članka MMC RTVS, ki malo širše obravnava zaplete s cepivom podjetja AstraZeneca, bi lepo legla še vest iz Norveške, da so tudi tamkajšnji raziskovalci ugotovili vzrok težav in da gre za močan imunski odziv.

»Professor says cause of rare bloodclots in people vaccinated with AstraZeneca has been found – The experts who have examined three hospitalized health workers in Norway believe the AstraZeneca vaccine led to a severe immune response. One of the three passed away.«

Tako je že v četrtek poročal norveški VG (Verdens Gang) – v angleščini, dodana je povezava na izvirnik v norveščini.

Zdaj boste rekli, le kako naj bi ubogi STA-jevci in RTVS-jevke vedeli za nek članek iz daljne Norveške. Enostavno: če bi znali/brali nemško. Omenjen je namreč v izvirnem nemškem članku DW, ki so ga med anglikanizacijo kastrirali:

»Auch Forschende aus Norwegen hatten gegenüber der norwegischen Zeitung VG bereits am Donnerstag einen ähnlichen Mechanismus hinter den Hirnthrombosen vermutet: Antikörper, die Aufgrund einer Immunreaktion entstehen, an die Blutplättchen andocken und diese aktivieren.«

Od članka DW v nemščini do izvirne vesti v deželi Norveški je ena sama kratka vaja s spletnim iskalnikom.

.

Jasno, rekli boste, da si tako preverjanje lahko privošči zdolgočaseni konzument medijev, ki ima za to na voljo ves mili vikend. To je res. Prav tako pa je res, da papagajsko prepisovanje najbolj enostavnih in najlažje dostopnih vsebin brez seganja k virom, brez ugotovitve, da je neka vsebina prazna, votla in s slamo natlačena, da skratka manjka ključna informacija, ki jo je treba pač nekje poiskati, ni dobro novinarstvo.

To je pomanjkljivo, potencialno zavajajoče, enostavno rečeno slabo novinarstvo. Novinarstvo, ki so ga naučili ali pa mu dopustili, da prepisuje, povzema in distribuira iz poplave vsebin, kar počne vedno hitreje in bolj množično, ob tem pa zmore vedno manj kritične presoje in se kljub množici brezplačnih spletnih jezikovnih pripomočkov vedno bolj oklepa ene in edine lingve franke.

.

Pravzaprav bi bilo čisto fino že, če bi bili novinarji zavezani v uvodu članka navesti cel niz »telefončkov«, ki bi se v danem primeru na Siolu glasil: »kot poroča STA na podlagi angleškega servisa Deutsche Welle, ki se sklicuje na spletno stran Norddeutscher Rundfunk, ki piše o poročanju prvega programa radijske postaje NDR 1«.

.

Za konec te ali kot zametek nove lamentacije si je vredno ogledati fotografije vial cepiva AstraZeneca v zgoraj omenjenih člankih.

Le Siol vztraja pri neki Reutersovi »simulaciji« od oktobra lani. Takrat so nekam postavili štiri viale kdovečesa, jih polepili z generičnimi nalepkami domače izdelave, priložili injekcijo in dodali ozadja z različnimi logotipi farmacevtskih družb (Pfizer, Moderna, AstraZeneca, Johnson&Johnson, Novavax), pa tudi z ameriško in britansko zastavo ter sliko Georga Washingtona z dolarskega bankovca – z masko. Aktualna simbolika po sili (takratnih) razmer pač. Podobno simbolična je tudi fotografija neoznačene viale na MMC RTVS, ki je prav tako Reutersova.